Najino pohajkovanje

V tretje gre rado. Dvakrat naju je dež pregnal. Upala sva, da se nam bo končno uspelo se povzpeti na Trupejevo poldne.

(1931m). Sam vrh ni tako priljubljena točka. Pot se je skoraj od samega začetka se vzpenjala. Par naskokov in smo bili na vrhu. Vzeli smo si odmor. Nato pa…Ma ne že spet. 😃Kako za Boga milega smo se povzpeli. Čakal nas je grd sestop. No. Če bi komu od nas pod nogami zmanjkalo tal, bi ga ruševje zaustavilo. Strah pa bi ostal. Korak je zamenjal korak in prišli do rahle položne poti. Ostalo nam je samo še, da smo se vrnili izhodiščno točko.