Najino pohajkovanje

Po  gričih in vzpetinah z lepim razgledom na dolino reke Krke naju pot popelje v Suho krajino.Po trasi nekdanje rimske poti prispeva v Žužemberk,kjer je na ogled grad z renesančnimi stolpi nad reko, znano po lehnjakovih pragovih.

Iz Novega mesta kreneva po Župančičevem sprehajališču mimo Loke in Bršljina do Prečne. Nadaljevala sva po cesti, prečkala Temenico in zavila desno proti pristavi Luknja. Na razpotju sva zavila na desno pot in se povzpenjala med vinograde Lukenjske in Nove gore, od koder sva imela lep razgled po dolini Krke. Pot se je kmalu spustila do cerkve Marijinega vnebovzetja. Nadaljevala po Straški gori mimo cerkve Sv. Tomaža. Od cerkvice zlagoma vzpenjala proti Srobotniku do Matijevega počivalnika. Od tu sva zavila na desno na stezo po strmem pobočju Srobotnika. Ko se je pobočje uravnalo, sva zavila levo proti vzletišču za zmaje. Na razpotju zavijeva desno proti Veliki prepadni. Ko se je steza priključila makadamski poti, zavijeva levo proti lovski koči in Velikemu Lipovcu. Med potjo sva iskala izgubljene stezice. Lahko pa bi šla po kolovozni gozdni cesti vse do vasi. Pri cerkvici za vasjo nadaljujeva pot med vinogradi proti Srednjemu Lipovcu. Ob poti naletiva na kar lepo število kapelic. V Sadinji vasi zavijeva desno proti Trebči vasi, kjer stopiva na makadamsko pot, ki je speljana po nekdanji trasi rimske ceste. Med polji naju pot pripelje do Naralovega križa, kjer zavijeva levo proti Zafari in Žužemberku. Postaneva pred gradom in si vzameva odmor. Pogled proti nebi je nama dalo vedeti, da se pripravlja nevihta. Preoblečeva se in se okrepčava, ter se podava nazaj po isti poti. A naju je med povratkom ujela nevihta. Umakneva se v zavetje in počakava, da huda ura mine. Nisva bila dolgo na suhem, ko ugotoviva da streha pušča. Ko se je malo umirilo, kreneva proti domu po isti poti, kot sva prišla. V novo mesto sva prišla ko se ne naredila tema. Prehojena pot v eno smer 30 km.

Kastelec