Najino pohajkovanje

Iz Novega mesta sva se odpeljala proti Senovem, kjer sva pri oznaki za Bohor skrenila levo. Cesta, ki naju je pripeljala na slabše označeno križišče,

sva pot nadaljevala rahlo levo navzgor. In nadaljevala vožnjo, ki naju je kmalu pripeljala iz gozda, kjer sva parkirala ob informativni tabli. Pot sva začela na Jablancah, kjer tabla pokaže smer proti slapu Bojanca. Šla sva po hribu navzdol proti potoku in nadaljevala pot ob potoku. Čez slabe pol ure sva prišla do ribogojnice in nadaljevala po kolovozu do asfaltirane ceste. Zavila sva desno proti Požunu. Pred mostičkom je naju tabla usmerila levo po poti proti slapu. Pot je lepo uhojena in je potekala sprva skoraj po ravnem ob Stranjskem potoku. Kasneje se je svet zaprl in sva morala preplezati kar nekaj krajših skalnih skokov po železnih skobah. Končno sva ugledala slap Bojanca. Nadaljevala sva po poti desno od slapa navzgor po izpostavljenem terenu, ki je zavarovan z jeklenico in lesenimi stopnicami. Na vrhu sva nadaljevala desno. Sledila puščici in šla v gozd. Ko sva prišla do širše poti sva šla do table, ki je naju preusmerila navzdol proti slapu Pekel. Pot je dobro nadelana. Kljub temu ob mokrem vremenu velja previdnost. Slap je večstopenjski, najdaljši del pa meri 22 m. Od tu sva nadaljevala po vidni, vendar slabo nadelani  in uhojeni poti navzgor proti tehniki (Prešernovi tiskarni) in naprej do ceste proti Pustim Ložicam.  Takoj za vasjo se je pot odcepila (ki je tudi markirana) proti slapu Ubijavnik. Nad vodnim zajetjem sva se usmerila levo in ob Dovškem potoku vzpenjala do slapa Ubijavnik. Od tam sva šla do Dobrove do zadnjega slapa Bojavnik, kjer sva bila nad slapom. Prečkala in se podala nazaj do vasi Dobrove. Pod slapom je tudi manjši slap Zlatolaska. Iz vasi Dobrove sva se vračala v smeri Jablance.

Kastelec