Najino pohajkovanje

Bi ali nebi. Nisva veliko razmišljala in se sredi meseca marca 2016 odločila, da greva. Tolikokrat sva slišala o tej Rudolfovi poti. Na kraj pameti nama ni prišlo na misel, da je pot naporna.

Rudolfova pot je bila dolga približno 37 km in je vodila skozi zelo raznolika okolja. Od urbanega prek kulturne krajine, denimo prek njiv, vinogradniških območij, pa do naravne krajine (gozdovi, vodotoki) in prečila je večja ter manjše vasi, deloma se je pot vila skozi nerazgledane, a poleti prijetno hladne gozdove. Na poti sva srečala več kulturnih spomenikov in naravnih vrednot, od reke Krke in Temenice do Glavnega trga, gradu Stari grad, množice kapelic, cerkva in še marsikaj. Tudi tip pohodne oziroma vozne površine je pester – asfaltirane ceste, makadamske ceste, kolovozi, gozdne poti. Avtomobilov pa vendarle na poti nisva veliko srečevala. Na poti sva prešla na več razglednih točk oziroma območij – Kuzarjev Kal, Daljni vrh, Dobrava, seveda se je okolica lepo videla tudi s hrbta Trške gore pa tudi s Starega gradu. Pot je od naju terjala 10 hoje, kar ni ravno začetniški mačji kašelj po zimskem mirovanju. Še posebej ker sva bolj radovedne sorte in sva se na poti pogosto ustavljala, ter pritiskala na sprožilec fotoaparata.

Kastelec